Reportaža dogodka Zlati kamen 2016

Nagrado Zlati kamen 2016 za razvojno najbolj prodorno občine Slovenije je na tradicionalnem srečanju občin in županov Slovenije v Festivalni dvorani prejela mestna občina Ljubljana. Poleg nje, ki je hkrati tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, so regijske zmagovalke občine Nova Gorica v prvi regiji zahodne Slovenije s Primorsko in Gorenjsko, Velenje v tretji regiji od Posavja do Koroške in Ptuj v četrti regiji vzhodne Slovenije. Poleg njih so finalistke Zlatega kamna 2016 še Brda, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Maribor, Radlje ob Dravi, Tržič in Žalec.

Zakaj Ljubljana, Nova Gorica, Velenje in Ptuj?

»Ljubljana je letos zmagala iz treh prepričljivih razlogov. Prvič, impresiven seznam dosežkov na področju trajnostne mobilnosti. Drugič, izjemen napredek, ki ga je mesto naredilo v enem letu. Tretjič, uvedba deljenega prostora, ki prinaša prelom v tem, kako razumemo mesto. Še več, pri letošnji nagrajenki se prvič prekrivajo vse tri glavne ocene za nagrado Zlati kamen. Dobitnica nagrade ima najvišjo vrednost indeksa ISSO, zbrala je največ točk v analizi strategije, politične kulture in aktivnosti ter vse možne točke pri glasovanju Strokovnega sveta. To se ni zgodilo v petih letih še nikoli,« je odločitev utemeljil Strokovni svet izbora in v njegov imenu predsednik sveta prof. dr. Andrej Černe.

Več o projektu in izboru
Zlati kamen, konferenca 2016 – video zgodba

beep-naslovnica-feb-2016

Uvodnik, revija BEEP!, februar 2016

Zakaj je HR funkcija povsod in kako povezuje?

Včasih so rešitve za neskladja, hitrejši razvoj, večjo zavzetost zaposlenih ali pa večjo empatijo vodstva lahko zelo preproste, vendar pa so preproste običajno, če jih gledamo izolirano, če jih ločimo od drugega. Hkrati so to rešitve, ki so začasne, ki odprejo možnost napredka tam, kjer jih takrat potrebujemo. Včasih iščemo več rešitev hkrati. To je videti praktično tako, da imamo na mizi mape, vsako za svoje področje (ali na zaslonu računalnika, kakor je lažje za predstavo). Prej ali slej sedimo skupaj z drugimi sodelavci – najsi gre za kolegij ožjega vodstva ali kolegij mladega start-upa. Če ne sedimo in razpravljamo ob pravem času, bomo prisiljeni pozneje, le da bo situacija bolj akutna, težje rešljiva in bolj kompleksna. Približno tako, kot če zase skrbimo preventivno ali kurativno.

O čem pravzaprav govorimo? O kateri koli situaciji v podjetju ali organizaciji. O vsakdanjih in malo manj vsakdanjih situacijah. V finančnem oddelku, marketingu, oddelku za odnose z javnostmi, HR oddelku ali upravi. Zgoraj zapisano velja za kadar koli, kjer koli in ves čas. Ker je postal razvoj hitrejši in je sprememb, inovacij, kompleksnosti kulturnega, političnega in ekonomskega okolja vedno več, je tudi tovrstnih situacij vedno več in so postale pravzaprav že del našega vsakdana, tako v delovnem kot tudi zasebnem okolju.


Te situacije od nekje izvirajo. Deloma jih povzročamo (ustvarjamo) sami, deloma okolje. Zato, da lahko obvladujemo, še več, da uspešno vodimo in razvijamo ljudi, podjetje, finance, potrebujemo veliko veščin, znanja in različnih oblik inteligence – od socialne, čustvene in še katere druge. Ker besedilo ni namenjeno temu, da razčleni, kaj vse moramo biti in znati, da lahko vodimo ljudi, podjetje, želim opozoriti na dve ključni zadevi. Prva je get the big picture, to je videti celo sliko. Danes organizacija ne more biti več samozadostna, prav tako ne njeni ljudje. Okolje in politično ekonomske razmere tega ne dopuščajo. Da bi razumeli, zakaj smo, kjer smo, moramo razumeti, kaj se dogaja okoli nas. V širokem smislu, ne samo v Sloveniji. Ko to razumemo, pridemo do druge ključne zadeve, to je razumeti mikro okolje in ga znati razvijati in prilagajati. Da lahko kaj takšnega naredimo dovolj zavzeto – kajti le zavzeto je lahko kreativno in učinkovito do mere kot bi radi, hitro – da nas ne prehitijo drugi, inovativno – da smo dovolj drugačni, novi in zanimivi, prodajno uspešno in lepo zapakirano (če je to potrebno), moramo sodelovati in se povezovati. Vsi.

Pri tem ima HR osrednjo vlogo povezovalca. O tem pišemo v tej številki revije; kje vse je HR funkcija pomembna? Povsod. Pišemo o tem, kako naj povezuje vodja, koliko psihologa moramo biti, kako v celo zgodbo, tudi tam, kjer govorimo o tako imenovanih “mehkih faktorjih”, vključiti finance, koliko več pravnih in etičnih dilem imamo ter kako moramo danes misliti in delovati bolj kreativno. Zato v intervjuju dr. Anja Svetina Nabergoj govori o novem načinu premikanja mej o tem, kaj je mogoče in tudi zato je umetnost z izkustvenim učenjem del izobraževalnega programa boljših poslovnih šol pri nas in v svetu, ki vidijo dlje od strategije. Zato dr. Nadya Zhexembayeva govori o nujnosti reinventiranja, krožnem gospodarstvu in krajšem življenjskem ciklu produktov. Tudi zato je zanimivo brati, kako orhideje, ki jih kupujejo v enajstih državah, rastejo sredi Prekmurja v podjetju, ki ima minimalni ogljični odtis in zaposlene, ki so mu zvesti od prvega dne nastanka. V ospredju vsega tega smo ljudje. Tudi zato HR funkcija povezuje in se prepleta z vsemi drugimi.


Saša Mrak, odgovorna urednica


Spletna stran revije