HRM-konferenca-kolaz-2016-1300x731

Najboljši projekti za dvig konkurenčnosti & raziskava organizacijske energije – v Sloveniji še veliko prostora za izboljšanje

Na HR&M konferenci smo že 14. leto zapored razglasili najboljše HRM projekte leta. Zmagovalni projekt je KCDM – Kompetenčni center za design management, projekt nacionalne razsežnosti, ki je bil ustanovljen v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 do 2013. Njihov projekt se tudi v mednarodnem prostoru postavlja ob bok projektom podjetij kot so Philips, Cadilac, Volvo in Adobe.

Prvič so bili predstavljeni tudi rezultati Nacionalne raziskave organizacijske energije v slovenskem zasebnem in javnem sektorju. Raziskava je pokazala, da imamo v Sloveniji še veliko prostora za izboljšanje.  Enotni indeks organizacijske energije znaša namreč 1,91 točke. Za primerjavo z najboljšimi nemškimi organizacijami: v najboljših evropskih podjetjih v povprečju znaša kar 5,17, kar presega slovenski nacionalni indeks za 3,26 točke.

Nagrado za najvišji indeks po panogah so prejela podjetja oz. organizacije Osnovna šola Trbovlje, Adriatic Slovenica, Plastika Skaza, Agito in Aquasystems.

KCDM ob bok projektom podjetij, kot so Philips, Cadilac, Volvo in Adobe

KCDM projekt je projekt nacionalne razsežnosti, ki naslavlja problematiko konkurenčnosti gospodarstva z vidika in vrzeli v znanju o prednostih in merljivih rezultatih, ki jih prinaša sistematično vključevanje oblikovanja kot dejavnika diferenciacije in povečanja vrednosti izdelkov in storitev ter pomanjkanja kompetenc za njegovo učinkovito integracijo v razvojne strategije. Projekt je prejel tudi mednarodno nagrado DMI Design Value Award in ga tako postavila ob bok projektom podjetij, kot so Philips, Cadilac, Volvo in Adobe. Vodja projekta je Miha Klinar iz podjetja Gigodesign. V okviru projekta so podjetja v usposabljanja vključila več kot 40 odstotkov zaposlenih z vseh nivojev. Primerjava poslovnih rezultatov med leti 2012 in 2015 je pokazala za 70 odstotkov povečane dodane vrednosti na zaposlenega, 245 odstotkov rasti neto zaslužka in 14 odstotkov več̌ prihodkov podjetij, česar ne gre pripisati izključno vključevanju oblikovanja v podjetja, je pa to brez dvoma odigralo pomembno vlogo, ki so jo prepoznala tudi vodstva podjetij.

Projekt je bil ustanovljen v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 do 2013 in zato tudi sofinanciran z evropskimi sredstvi. 2. mesto je pripadlo projektu Age management, ki ga izvaja Koncern Kolektor, 3. mesto pa projektu Vzajemni dialog za ciljno vodenje in nagrajevanje, večanje motivacije in sodelovalni način dela Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

Koncern Kolektor je pri projektu Age management prepričal z merljivi rezultati, saj se je delež bolniških staležov, poškodb pri delu in različnih obolenj vidno zmanjšal, njihovi ukrepi za zmanjševanje tveganja v zdravju v vseh življenjskih obdobjih in okoljih pa segajo od aktivnega sodelovanja z medicinsko stroko do širših družbeno odgovornih aktivnosti.

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v kompleksen projekt, ki posega v občutljivo področje plač, uspešno vključila vse deležnike podjetja od sindikata, sveta delavcev do vodij in uprave. Spodbuden in transparenten sistem nagrajevanja zaposlenih je pomenil celo dvig stroškov dela za 3,5 % kot posledica odprave plačnih nesorazmerij in sprememb. Ključni kriterij je spodbujanje napredka in ni negativne delovne uspešnosti. To se odraža tudi v izmerjeni nadpovprečni zavzetosti zaposlenih.

Slovenska organizacijska energija ima še veliko prostora za izboljšanje
Rezultati Nacionalnega merjenja organizacijske energije so pokazali, da imamo v Sloveniji še veliko prostora za izboljšanje energijskega naboja. Enotni indeks organizacijske energije znaša namreč 1,91 točke. Za primerjavo z najboljšimi nemškimi organizacijami: v najboljših evropskih podjetjih v povprečju znaša kar 5,17, kar presega slovenski nacionalni indeks za 3,26 točke. Na raziskovalni vprašalnik odgovorilo skupaj 6.427 zaposlenih oziroma 65 organizacij iz zasebnega kot tudi javnega sektorja, ki smo jih razvrstili vzdolž petih globalnih panog: Storitve, Izdelki široke rabe in industrijski izdelki, Finančne storitve, Tehnologija, informacije/komunikacija in razvedrilne dejavnosti, Energetika in komunalne storitve.

Fenomen organizacijske energije so že leta 2002 začeli raziskovati na Inštitutu St. Gallen v Švici, njegova glavna raziskovalka dr. Heike Bruch ga je poimenovala Organizacijska energija in ga definirala kot nivo, do katerega organizaciji, oddelku ali timu uspeva mobilizirati čustveni, kognitivni in vedenjski potencial ljudi pri zasledovanju ciljev organizacije. V Sloveniji sta nosilca projekta izobraževalno podjetje Planet GV in izobraževalni inštitut SOFOS, vodi ga dr. Danijela Brečko, ki se s tovrstnimi raziskavami ukvarja že preko 20 let.

Kako razumeti organizacijsko meri in kako se meri?
Organizacije se med seboj razlikujejo po intenzivnosti, kot tudi po kakovosti energije, ki jo ustvarjajo zaposleni. Kombinacija teh dveh razsežnosti določa razmerje med štirimi naravnimi stanji organizacijske energije; energijo produktivnosti, energijo udobja, energijo malodušja ter energijo razjedanja. V vsaki organizaciji najdemo vsa štiri stanja organizacijske energije, pomembno pa je razmerje med njimi.

Kakšna je optimalna organizacijska energija?
Dosedanje raziskave kažejo, da imajo uspešne organizacije visoko energijo  produktivnosti ter energijo udobja in nizko energijo malodušja ter razjedanja. Dolgoročni cilj organizacij je razmerje 80 odstotkov (ali več) energije produktivnosti, 70 odstotkov energije udobja (ali več ob pogoju, da je energija produktivnosti višja, kot je energija udobja), 25 odstotkov (ali manj) energije malodušja, 25 odstotkov (ali manj) razjedajoče energije.

Nagrade v panogi
Nagrado so prejele tiste organizacije oziroma podjetja, ki v svoji panogi izkazujejo najvišji enotni indeks organizacijske energije in so hkrati pri izvedbi raziskave izpolnile tudi vse minimalne pogoje (da je odgovorilo zadostno število zaposlenih). Rezultate enotnega indeksa organizacijske energije je pregledala 7-članska strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki razvojnih partnerjev.

Nagrado za najboljšo energijo v posameznih panogah so prejeli:

  1. V panogi Storitve: OŠ Trbovlje z indeksom 2,90.
  2. V panogi Izdelki široke rabe in industrijski izdelki: Plastika Skaza, z indeksom 3,15.
  3. V panogi Finančne storitve: Adriatic Slovenica, z indeksom 2,35.
  4. V panogi Tehnologija/komunikacija in razvedrilne dejavnosti: Agito, z indeksom 2,57.
  5. V panogi Energetika in komunalne storitve: Aquasystems, z indeksom 2,91.

Foto: arhiv Planet GV
Nosilec projekta: Planet GV

Spletna stran konference: http://www.planetgv.si/hrm-konferenca

Fotogalerija 1 in Fotogalerija 2

Spletna stran projekta Organizacijska energija, ki ga vodi dr. Danijela Brečko

Comments are closed.