hammer-719066_1920-1300x731

Vse delovnopravne rešitve na enem mestu

Morda nimate kadrovskega oddelka ali kadrovika? Si želite zmanjšati stroške poslovanja in dobiti najsodobnejše kadrovske rešitve? Imate premalo pravnega znanja s področja delovnega prava in zaposlovanja ter potrebujete le kratek nasvet? Potrebujete kadrovika le za nekaj ur tedensko, morda samo za določeno obdobje?

Z dolgoletnimi izkušnjami na področju delovnega prava in kadrovanja, tako v vlogi vodje kadrovskih službe, kot tudi svetovalca sindikatom, zagotovimo in nudimo start–up podjetjem, mahjnim, srednjim, srednjevelikim podjetjem po meri narejene celovite delovnopravne in kadrovske rešitve, ki so potrebne v vedno bolj kompleksnem in spreminjajočem se trgu dela:

  • kadrovsko svetovanje: iskanje in selekcija najboljšega kadra na trgu ter sklenitev delovnega razmerja, svetovanje pri izvedbi letnih razgovorov, analizi potencialov, sistemih nagrajevanja, razvoju kadrov in organizaciji;
  • (re)organizacija delovnega procesa: pomoč in svetovanje pri optimizaciji delovnega procesa, pisanje aktov o organizaciji in sistemizaciji delovnega procesa ter opisi delovnih mest;
  • pravno svetovanje in storitve: sestava različnih delovnopravnih pravilnikov, pogodb o zaposlitvi, pogodb z zunanjimi sodelavci, svetovanje pri prenehanju pogodb o zaposlitvi, priprava programa presežnih delavcev, obrazci za letni razpored delovnega časa, odmero letnega dopusta itd. in drugi akti s področja delovnega prava in zaposlovanja;
  • izobraževanje in usposabljanje zaposlenih s področja kadovskega svetovanja, delovnega prava in (re)organizacije delovnega procesa.

Nosilki projektov:

Tamara Valenčič

je samostojna svetovalka s področja organizacijskega designa, upravljanja s človeškimi viri ter komunikacije procesa izvajanje sprememb za mala in srednja podjetja. Svojo profesionalno pot je začela na Uradu vlade RS za komuniciranje, kjer je delala v sektorju za tuje javnosti. Nadaljevala je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v službi za odnose z javnostmi,  v družbi SCT je bila svetovalka za odnose z javnostmi, v  Si.mobilu sprva na področju korporativnega komuniciranja, kasneje pa kot vodja službe za strateško upravljanje človeških virov. Pod njenim okriljem je Si.mobil prejel številna priznanja tako s področja korporativnega komuniciranja kot tudi s področja človeških virov, med drugih leta 2009 tudi Gold Quill in Business Issue Award mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev (IABC). Tamara je marca 2014 prejela priznanje PRO.PR za doprinos k razvoju stroke odnosov z javnostmi v regiji. Aprila 2014 je prejela priznanje HR manager leta 2014.

Andreja Mrak

Andreja je strokovnjakinja za področje delovnega prava in varstva osebnih podatkov. Iz rokava strese sistematiazcije, pravilnike, urejanje delovnih razmerij. Znala bo povedati in voditi, kako narediti pravno-formalno zadeve tako, da zadostijo vsem pravilom, zakonom in kriterijem. Izkušnje si je nabirala v raznolikem okolju, tako zasebnem kot javnem sektorju. Med drugim je bila pravna svetovalka pri Transparency International in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, Vodja kadrovske pisarne družbe Dnevnik d.d. Raziskovalka in pravna svetovalka pri Informacijskem Pooblaščenec, Pravna svetovalka Fundacije Gea 2000 za spremljanje migracijske, azilne in begunske politike, zakonodaje in sodne prakse EU ter RS, Vodja pisarne Amnesty International Slovenije (AIS) in štiri leta tudi predsednica AIS.

men-1979261_1920-1300x731

Organizacija in izvedba izobraževanj s področja HR, delovnega prava in GDPR!

Si želite zmanjšati stroške poslovanja in dobiti najsodobnejše kadrovske rešitve? Imate premalo znanja s področja delovnega prava, zaposlovanja, HR in varstva osebnih podatkov ter potrebujete le kratek nasvet? Želite na teh področjih le izobražiti svoje zaposlene?

Z dolgoletnimi izkušnjami na področju organizacije izobraževanj, okroglih miz in z strokovnimi izkušnjami na področju delovnega prava in kadrovanja, organiziramo in izvedemo izobraževanja s področja HR, delovnega prava in GDPR.

Pišite nam na andreja@izor.eu ali info@izor.eu oziroma nas pokličite na 031 79 34 79 (Andreja Mrak).

Zagotavljamo profesionalno izvedbo.

HRM_Newsletter_junij-julij-1200_440_4-768x282

Imeti življenje zunaj dela ali »busy is new stupid«, uvodnik HR&M jun/jul 2017

Tema uravnoteženosti poklicnega in zasebnega življenja ni nova, a je znova v ospredju. Kapitalizem in hiter razvoj tehnologije imata za posameznika tako prednosti kot tudi pasti. In ena od teh je zagotovo razpetost med delom, družino, prostim časom, materialnimi in duhovnimi dobrinami pri posamezniku in obstoj na neizprosnem trgu za podjetja.

Ko odpremo to temo, bi najprej morda pomislili na odgovornost delodajalca, kako prijazen je ali ni družini, potem na učinkovitost in posodobljenost pravne ureditve in na okolje oziroma družbo samo. Kar drži. Premalokrat pa se pri tem izpostavijo moč, vloga in odgovornost posameznika, kajti pri teh se vse začne. Tudi direktor in lastnik podjetja je namreč na koncu le posameznik.

Kaj je uravnoteženo poklicno in zasebno življenje, je drugače od posameznika do posameznika. Vsak od nas ima svojo predstavo o tem in svoje trenutne življenjske okoliščine, ki so tudi del družbe in okolja ali njuna posledica. V situaciji, ko se nekdo bori za preživetje, težko govorimo o uravnoteženem poklicnem in zasebnem življenju, zato je posploševanje pravil, kako to doseči, neprimerno. A danes smo priča tudi nasprotni situaciji – danes se veliko ljudi rado pohvali z deloholizmom, za številne je postalo vrednota. »S to oznako želijo o sebi povedati, da jim je delo najpomembnejše, središče njihovega življenja, ki mu namenjajo večino časa. Pomembno pa je ločevati, zakaj nekdo dela večino časa,« pravi dr. Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov. Korelacija med deloholizmom in izgorelostjo je, kot vemo, visoka. In izgorelost je tema, o kateri nekaj vemo, vsi kaj preberemo, a se njene razsežnosti večinoma ne zavemo, dokler je ne doživimo sami ali nekdo od bližnjih. Izgorelost je tudi skrajno stanje porušenega ravnotežja poklicnega in zasebnega življenja. Nikomur ne koristi – ne delodajalcu, ki za nekaj časa izgubi sposobnega zaposlenega, še manj žrtvi sami. Njihova raziskava, narejena med letoma 2008 in 2010 v Sloveniji, je pokazala, da več kot polovica vključenih v raziskavo kaže znamenja izčrpavanja. Natančneje, petina oseb je bila delovno izčrpana, 38 odstotkov je bilo izgorelih.
Izsledki raziskave Living and Working in Europe 2015 so pokazali, da zgolj četrtina slovenskih delavcev meni, da bo lahko sedanje delo opravljala tudi pri 60. letih, kar nas uvršča na rep držav EU. Za primerjavo: v Nemčiji in na Nizozemskem ta podatek presega 70 odstotkov. Podobnih, bolj ali manj zastrašujočih podatkov o stanju telesa in duha povprečnega slovenskega in evropskega državljana, je veliko. Kajti, ko govorimo o porušenem ravnotežju, ne govorimo »le« o izčrpanosti telesa. Posebno pozornost je treba nameniti psihosocialnim dejavnikom. Če 13 odstotkov odrasle populacije trpi za hujšo obliko depresije in če naj bi do leta 2020 res depresija postala najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu, kot analizira dr. Lilijana Šprah z Družbenomedicinskega inštituta, če dosegajo ekonomski stroški poklicnega stresa v državah EU-25 4 odstotke BDP, v Sloveniji 40.000 ljudi dnevno izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb, različne mednarodne in nacionalne študije pa razkrivajo, da se uvršča duševno zdravje med najpomembnejše javno-zdravstvene probleme zaradi psihosocialnih obremenitev in stresa v delovnem okolju, potem lahko znova potrdimo, da je nekaj narobe.

Pomemben korak je bil na tem področju v Sloveniji narejen leta 2011 s sprejetjem novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu, po katerem so delodajalci dolžni načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zagotoviti potrebna sredstva. A kot opozarja Katja Štandeker z Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ljubljana, so skozi njihove projekte opazili še eno težavo: na eni strani nezainteresiranost zaposlenih za te ukrepe, na drugi pomanjkanje znanja in strokovnosti s strani delodajalca za ustrezne ukrepe in njihovo izvajanja. Pravih učinkov še ni. Morda bi jih motiviral podatek Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, da naj bi vsak vložen evro v promocijo zdravja na delovnem mestu prinesel, zaradi manjših stroškov izostajanja z dela, donos v višini od 2,5 do 4,8 evra.

Za zaključek nekaj enostavnega: »Busy is new stupid«. Blog, ki je zaokrožil po poslovnih in družbenih omrežjih, je lepo razkril, da je v družbi neprestana zaposlenost, zasedenost z delom in drugimi aktivnostmi, postala nekakšen družbeni simbol. Ko si zaseden in vsepovsod na sprejemih, poznih sestankih, druženjih s poslovnimi partnerji …, si pomemben. Pa si res?

Pred nekaj leti se je na tržišču pojavila aplikacija Happify. Gre za sistem, ki skuša ljudem izboljšati čustveno ravnovesje in zadovoljstvo skozi aktivnosti in igre, razvite in podprte z raziskavami. Odločili so se raziskati, kaj je tisto, kar ljudi resnično osrečuje pri delu. Ko so potegnili črto pod vse izsledke in ugotovitve, generacijske razlike itd., so se resda pokazali kot pomembni faktorji plača in dodatki, odnosi, oddaljenost službe itd. A ne glede na vsa razmerja in življenjska obdobja, sta se izkazala kot dva najpomembnejša pogoja: 1. imeti življenje zunaj dela in 2. denar, da si ga lahko privoščimo. Če imamo delo, ki nam omogoča oboje, ste verjetno bolj srečni, kot pa se tega zavedate. Takšne zaposlene pa si želi imeti vsako podjetje.

Članek je uvodnik revije HR&M. Več o reviji in vsebinah na www.hrm-revija.si.